Ni ga slovenskega kraja, kjer na cvetno nedeljo ne bi nesli k blagoslovu šopov pomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu lomili in mahali pred prihajajočim Kristusom na oslu. Temu v šop zvezanemu zelenju pri nas pravimo butara. Da bi se znanje o izdelavi butare ohranilo smo se odločili, da pripravimo kratek dokumentarni video. Oglejte si ga na povezavi.

V soboto se je nabralo zelenje za butaro. Butaro je delal oče. Otroci so želeli, da bi naredil čim več venčkov, kajti za en venček so dobili enega kovača. Venčki so bili iz vrbe pledeni obročki, ki so bili oviti okrog držala iz vrbovih šib. V primeru, da pri kaki hiši ni bilo otrok, je njihovo butaro zanje nesel sosedov otrok in zato prejel plačilo, vezano na število venčkov. V butare so vpletali pušpan, brinje, bršljan, mačice in raznobarvne papirnate trakove. Brinje je nujno moralo biti v butari, saj se drugače žegen ne bi prijel. Na vrh so navezali jabolko, sedaj se naveže tudi kako pomarančno. 

Na cvetno nedeljo je eden izmed otrok nesel butaro k žegnu. Fantje so hoteli nositi čim večjo butaro, saj je bil to zanje velik ponos. Ko so se otroci vračali od nedeljske maše, so se predvsem fantje, z butarami tepli in pometali cesto. Na tak način so se med potjo domov zabavali. A ko so domov prinesli okleščeno butaro, starši tega niso bili kaj preveč veseli. Butara je bila največkrat dolga od metra pa tja do dveh metrov, tako, da je moral biti otrok že kar močan, da jo je lahko nesel k blagoslovu. Ko se vrne domov, še steče okrog hiše, da je bila hiša nato za celo leto obvarovana nesreče. Za svoje prizadevanje je otrok dobil prej omenjen  lon. Teden pred cvetno nedeljo, do četrtka, je imenovan cvetni teden. Ta je najbolj poznan po tem, da naj bi bil najprimernejši za sejanje, sajenje, presajanje rož, takrat se seje oves.

Lucija Kavčič

Vsako leto 5. decembra obeležujemo mednarodni dan prostovoljstva, praznik vseh prostovoljcev in prostovoljk, ki opozarja, koliko slednji prispevajo k družbeni blaginji. Z razglasitvijo dneva prostovoljstva leta 1985 so Združeni narodi želeli poudariti pomen solidarnosti za preživetje in socialni napredek naše družbe. V zadnjih mesecih, ko je COVID-19 divjal po vsem svetu, so bili milijoni prostovoljcev po svetu v ospredju odzivov na potrebe zdravstva, skupnosti in družbe.

Prostovoljstvo ima tudi v Sloveniji dolgo tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih. Med prostovoljske organizacije sodi tudi Turistična zveza Slovenije, ki združuje kar 380 turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. V društva ste vključeni prostovoljci, ki v marsikaterem slovenskem kraju skrbite za turistične znamenitosti, čisto in lepo urejeno okolico, tematske poti in organizirate prireditve. Tekom leta ste opravili kar 122.358 prostovoljskih ur, ki so po Zakonu o prostovoljstvu ovrednotene na 1.199.140 eur. 

Naše Turistično društvo Žirovski Vrh je prispevalo 1700 prostovoljskih ur.

Iskrene čestitke!

V jesenskem času je gozd najlepši. Zato smo se odločili, da v objektiv ujamemo nekaj radoživih in sproščenih utrinkov, ki zelo zgovorno pripovedujejo zgodbo o Medvedkovi poti.

Klikni povezavo.